Lubej [staršiske mjena],

wjele zboža k narodej waju małeho dźiwa! Njech je waše žiwjenje nětk z njeskónčnej radosću, lubosću a dyrdomdejemi napjelnjene, mjeztym zo wužiwaće drohotne wokomiki z wašim nowonarodźenym. Waju jězba jako staršej so nětko započina, a sym sej wěsty, zo budźetaj prosće wulkotnaj staršej.